Muzejski vlak nas bo odpeljal z Jesenic, mimo Bleda in Bohinja proti končni postaji Kanal.

Za ljubitelje vožnje z vlakom, bo ta skoraj dve uri dolga vožnja po Bohinjski progi prav gotovo nepozabno doživetje. Pogledi na Blejsko jezero na številne soteske in grape, vožnja skozi predore, med katerimi je najdaljši dolg kar 6327 m…. Vsekakor pripravite fotoaparate in kamere. Na vlaku vas bodo spremljali vodniki in animatorji, ki bodo poskrbeli za dobro vzdušje in vam postregli z informacijami o vlaku in progi po kateri se boste peljali. Na vlaku je tudi poseben vagon, kjer se boste lahko odžejali in kaj majhnega prigriznili.

Na železniški postaji v Kanalu nas bodo čakali avtobusi, ki nas bodo v spremstvu vodnikov popeljali ob Soči mimo Anhovega in Plav v skrajno zahodno slovensko deželo GORIŠKA BRDA, med slikovite vasice, vinograde in sadovnjake.

Na poti do Dobrovega se bomo ustavili ob 23m visokem razglednem stolpu v Gonjačah na katerega se bomo lahko povzpeli in Brda se nam bodo razprostrla kot na dlani. Z malo sreče bomo lahko uživali v prelepem razgledu na Furlanijo, Julijske Alpe in Dolomite, na Vipavsko dolino in Kras.

Nato se bomo odpeljali mimo srednjeveške vasice Šmartno v središče Goriških Brd Dobrovo. V eni od lokalnih restavracij bomo imeli kosilo, poskrbljeno bo tudi za zabavo. Pred odhodom domov, si bomo ogledali še največjo vinsko klet v Brdih, kjer si bomo za popotnico lahko kupili tudi kakšno izmed vrhunskih briških vin. V Novi Gorici se bomo vkrcali na parno lepotico in se odpeljali nazaj proti Gorenjski.

Zanimivo:

Bohinjska železniška proga (Transalpina) je del 717 km dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Zgrajena je bila med leti 1900 in 1906, kot najkrajša povezava Avstro-Ogrske monarhije z Jadranskim morjem (Trst). Med Jesenicami in Novo Gorico meri 89 km (bohinjska proga), med Gorico in Trstom pa 69 km (kraška proga). Ob otvoritvi tega kraka, leta 1906, je bil prisoten tudi nadvojvoda Franc Ferdinand. Na Bohinjski progi je skupaj 28 predorov, najdaljši je bohinjski predor pod Koblo (6327,3 m), 5 galerij in kar 65 mostov, kar jo uvršča med najatraktivnejše proge v Evropi. Pred prvo svetovno vojno je vozilo po Bohinjski progi dnevno po 70 vlakovnih kompozicij iz Prage, Münchna in Dunaja. V 1. svet. vojni je bila na večih mestih poškodovana, med drugim je bil porušen (in kasneje obnovljen) tudi Solkanski most čez reko Sočo, ki slovi kot most z največjim kamnitim lokom na svetu - 80 m. Tudi v 2. svet. vojni je bil promet po progi onemogočen, saj so Nemci razstrelili severni portal bohinjskega predora. Po letu 1960 je bila proga posodobljena, parni vlak pa je bil uknjen leta 1974. Kasneje se je vrnil na Bohinjsko progo, vendar le v turistične namene.

Ste vedeli, da je v Ljubljani Železniški muzej, kjer hranijo zbirke parnih lokomotiv, mala tirna vozila, drezine in podobno iz različnih obdobij? Del muzeja je urejen v prometni urad, ki je opremljen z vsemi potrebščinami za izvajanje prometa in prodajo vozovnic. Hranijo tudi različna ročna orodja, ki pričajo o nekdanjem težavnem vzdrževanju železniških prog, ter druge eksponati kot so telegrafi, telefoni, uniforme, idt. Predstavljen je tudi razvoj železniškega omrežja na Slovenskem. Info: Železniški muzej Slovenskih železnic, Parmova 35, Ljubljana, Telefon: 01 29 12 641.